Objavljamo mnenja naših obiskovalcev in podpornikov.
Bi radi tudi vi kaj napisali?
Veseli bomo vsakega vašega mnenja, ki ga boste oddali na tej spletni strani!
Svoje mnenje pa lahko napišete tudi na našo Facebook stran.
06.07.2006 10:16, janez
Najprej lep pozdrav od zdravnika, ki se že nekaj časa trudi iti med zasebnike in upa, da mu bo to letošnje leto tudi uspelo. Vaše gibanje bi pohvalil glede dobre organizacije in tudi lepe spletne strani, kjer se lahko oglasijo tudi drugače misleči. Vidi se, da ne gre samo za pobudo skupine ljudi ampak za dobro organizirano gibanje, ki ima zaledje v političnih vodah (napaka). Najprej bi povedal, da tudi mene zelo moti ločevanje na javno zdravstvo in zasebnike, kar vztrajno počne bivši minister g. Keber. Govoriti mislim o primarnem zdravstvu, ki ga najbolje poznam. V Sloveniji imamo sistem javnega zdravstva v katerega so vključeni javni zavodi in pa zdravniki zasebniki z koncesijo. Po zakonih, ki urejajo zdravniško službo so v povsem enakem položaju, kar pa v praksi ni tako. Obojni se financirajo s strani ZZZS (obvezno zavarovanje) in pa ostalih zavarovalnic (dodatno zavarovanje) in prejemajo za iste storitve enako denarja. Razlika pa je v tem, da javni zavodi gostujejo v občinskih stavbah in jim v večini primerov ni potrebno plačevati najemnine. Celo več, pobirajo profitno najemnino od zasebnikov, ki jim oddajajo prostore (občinske), čeprav v 5. členu zakona o zdravniški dejavnosti lepo piše, da lahko zasebni zdravstveni delavec kandidira za prostore javne zdravstvene službe in če za iste prostore ponudi boljše pogoje kot javni zavod, jih mora ustanovitelj (občina) ponuditi njemu. Seveda v praksi temu ni tako, ker ne živimo v pravni državi. Prav tako za vse večje projekte (posodobitev ambulant, nakup opreme, stavbe....) dobijo denar od občine (če ga potrebujejo), ki je ustanovitelj zdravstvenega doma in pa raznih donatorjev. Zasebnik pa je dolžen plačevati najemnino (denarja za to ne dobi), prav tako pa je primoran vlagati lasten denar v prostore in opremo, čeprav opravlja isto službo oz. storitev kot jo opravlja zdravnik v javnem zavodu. Kako to, da je potem večina zavodov v rdečih številkah, če dobijo enako denarja za isto storitev kot zasebnik: -Predimenzionirano osebje in predvsem uprava. Na enega nosilca koncesije pride vsaj pet drugih delavcev, ki jih po standardih zavarovalnice ni. Zdravnik, ki opravlja svojo dejavnost ne rabi vodje službe, finančnega direktorja, strokovnega direktorja, glavnega direktorja, skupnih služb...., ki vsi zelo dobro živijo na njegov račun in bodo verjetno tudi prvi, ki bodo stali v vrsti, da se bodo pridružili vašemu gibanju, kar se že dogaja v nekaterih zavodih, kjer direktor poziva delavce, da se pridružijo k članstvu. In to isti direktor, ki je preden je zasedel ta položaj sam hotel iti med zasebnike sedaj, ko je direktor pa je zasebništvo nekaj najhujšega. Podobno je z bivšimi vodilnimi našega zavoda, ki so dolgo zavirali privatizacijo, po izgubi stolčkov pa se čez noč prelevili v goreče zagovornike zasebništva in želeli oditi ali pa so odšli. -Slab gospodar. Z denarjem, ki ni tvoj ravnaš veliko slabše kot z lastnim. Javni razpisi in z njim povezana naročila so povzdignili korupcijo v ne slutene višave. Ker gre za ogromne zneske, so provizije, ki se stekajo v nekatere žepe mnogo večje in tudi bolj mamljive kot sicer. Je pa to tako že vse znano in ne bi zgubljal o tem preveč besed Dejstvo pa je, da je te zakone napisala vlada pod poveljstvom stranke g. Kebra, ki sedaj na ves glas vpije o korupciji pri nakupu operacijskih miz (okoli 200 milijonov) ob tem pa zamolči, da se je ob podobnem nakupu v KC naredila škoda v višini 800 milijonov SIT v času njegovega ministrovanja in za to nikoli nihče ni odgovarjal. -Plače vodilnih v javnih zavodih. Lansko leto smo v medijih spremljali podatke o plačah direktorjev v zdravstvenih domovih, ki so bile tudi do petkrat višje od povprečnih zdravniških plač. Ali so res tako dobri, da si to zaslužijo, če vemo, da ima večina ZD rdeče številke. Spremljali smo afero o plačah v enem od ZD, kjer je deset vodilnih prejelo več kot 300 milijonov SIT v dveh letih (POP TV, Večer, Delo...). Da o službenih avtih, telefonih in ostalih privilegijih sploh ne govorimo. Računsko sodišče je ugotovilo za več kot 45 milijonov neupravičenega izplačila. Pa je kdo za to odgovarjal? Ali je kdo moral vrniti denar? Ne, še vedno isti sedijo v svojih stolčkih. Le kdo je pisal takšne zakone po katerih, je krivda dokazana pa nihče ne odgovarja oz. ni nobenih sankcij? Pa še en podatek. V ZD Maribor naj bi imeli okoli dvesto službenih avtomobilov. Nekateri od teh so zelo dragi! Ali je to res potrebno? Plačeval se je celo lizing za avto zdravnika, ki je že nekaj časa v pokoju. Ali je to gospodarnost? Pa ne bom več našteval, ker je tega še zelo veliko. Mislim, da je bil g. Keber dovolj dolgo časa minister, da bi lahko marsikaj od tega popravil a verjetno to ni bilo v njegovem interesu. Pa ne me narobe razumeti, ker to ni politično pismo nekega SDS gorečneža kot me boste verjetno ožigosali. Zdaj bi naštel še nekaj svojih razlogov zaradi katerih sem se odločil iti v zasebništvo. -Človeški odnosi v javnem zavodu, ki so daleč od tega kot bi morali biti. -Uravnilovka za vse zaposlene oz. finančna stimulacija tistih, ki “šefu bolj v rit lezejo” kot pa onih, ki veliko in dobro delajo. -Pri nabavi opreme, ki jo nujno potrebuješ moraš na kolenih prositi vse po vrsti, za kar porabiš veliko energije in časa, pa še to ponavadi neuspešno. Enako velja za nabavo materiala. -Dodatno delo v obliki doplačil ali samoplačniških pacientov je slabo ali ponekod celo nič ovrednoteno. -Preseganje normativa po programu je slabo ovrednoteno. Če si srečen dobiš kakšnih 10 jurjev stimulacije. -V letu 2006 še vedno nimamo (15 zdravnikov) dostopa do interneta, kaj šele, da bi lahko na računalnik napisali kakšen dopis. -Ni možnosti za nabavo strokovne literature. -Obisk strokovnega seminarja v tujini je nemogoč, razen, če ti ga plača kakšen sponzor. Vezan si na domače seminarje, kjer se ne moreš naučiti veliko novega. -Vlaganje v ordinacijo. Delati moraš v prostorih, kamor te dajo. Sam delam v prostorih, ki so bili pred nekaj leti poplavljeni in se od takrat v njih ni vložilo čisto nič, čeprav je bila zavarovalnina izplačana. Seveda inšpekcije od nikoder. Tu je le nekaj razlogov, ki so zelo olajšali mojo odločitev. Ker sem še mlad sem imel dve možnosti. Ali ostanem v ZD in strokovno v nekaj letih tako nazadujem, da bom lahko vesel, če bom še lahko delal v kakšni luknji v ZD ali pa imam sam možnost odločati o sebi in svojem delu v dobro pacientov. Upam, da mi bo uspelo. Največji absurd v vsem pa je ta, da ti pozitivno mnenje za odhod v zasebništvo mora dati direktor javnega zavoda (seveda ni zakonske podlage), ki bo zaradi tvojega odhoda razpolagal z manj denarja kot sicer. Le kateri je tako nor? Zdravstveni domovi so idealno zatočišče za tiste, ki se lahko dobro skrijejo v tem sistemu in na račun njega tudi dobro živijo. In vsi ti bodo zagotovo goreči zagovorniki vašega gibanja. Če bi zdravstveni domovi razpadli, bi morali začeti delati za bistveno manj denarja, kot ga dobijo sedaj. Je pa res, da bodo zdravstveni domovi z odhodom dobrega in sposobnega kadra, potonili še bolj v rdeče številke. Potem bo gibanje verjetno spet kazalo s prstom na nas, ki bomo ali so odšli in nas za vse krivili. Pravi razlogi pa se bodo še naprej pometali pod preprogo. Seveda pa tudi pri zasebnih zdravnikih ni vse tako dobro kot bi lahko bilo. Potrebno je zakonsko urediti še nekatere relacije, obveznosti in pravice, pa bi lahko sistem zelo dobro in učinkovito funkcioniral in bi od tega tudi pacijenti imeli veliko več. Lep pozdrav!
06.07.2006 17:45, Elda
Doplačila oziroma premije dodatnega zavarovanja ne bodo mogle biti večje za bogatejše in manjše za revnejše.Če bo tako, bodo tisti, kibodo več plačali tudi več zahtevali.Kdo ima več in kdo manj se pa tako ve v naši mali državi, kjer se vsi med sabo poznamo.
10.07.2006 12:02, Janez Kovač
Privatizacija zdravstva v sedanjih razmerah bi bila res netransparentna in stihijsko nedorečena, ampak to je direktna posledica netransparentnosti financ in nedorečenosti financiranja v javnem zdravstvu. In kdo si želi takšno stanje ohraniti?
10.07.2006 12:58, Janez Kovač
Ob tem, ko se je v zadnjih 40 letih popolnoma spremenil način delovanja proizvodnih podjetij, kmetijstva, storitev, telekomunikacij, politike in družbe - pa naj bi v zdravstvu vse potekalo tako kot že desetletja? Žal delež aktivnih davkoplačevalcev, starostnikov in kroničnih bolnikov v populaciji ni več enak kot leta 1965, pa tudi zdravila in preiskave so se od takrat že malo podražila...
13.07.2006 09:23, Janez Kovač
Za razliko od (večine) rakavih bolezni je stanje zob zelo odvisno od higienske skrbi njihovega lastnika, zato ni nepravično, če manj skrbni plačajo več - država pa naj raje subvencionira zobne ščetke, nekariogeno prehrano in druge preventivne ukrepe. Res pa je, da je težko potegniti črto... po tej logiki bi si tudi kadilci z rakom na pljučih morali sami plačati zdravje (npr. iz posebnega kadilskega sklada), vsi poškodovanci pod vplivom alkohola iz alkoholnega sklada, poškodovanci v prometu iz prometnega sklada, vsi debeli pacienti z BMI nad 30 bi avtomatično plačevali dodatek za večje zdravstveno tveganje, dokler ne shujšajo...
20.07.2006 12:55, Student777
Pri prebiranju vašega članka sem dobil občutek, da ste bolj zagovornik javnega zdravstva kot privatnega (mogoče sem razumel napačno). Ob tem bi vam rad postavil ene par idej v prid uvedbe zasebništva oz. PPP in istočasno tudi vprašanja, na katera upam, da mi boste odgovorili. Ekonomsko gledano, je povpraševanje po zdravstvenih storitvah trenutno večje kot je kapacitet na strani ponudbe. Pri tem imam v mislih predvsem predolge čakalne vrste, zaradi česar se lahko zgodi, da čakalne vrste niso več čakalne vrste ampak funkcionirajo na kak drugačen način. Vprašanje: Zakaj ni boljše, da tisti ki hoče »preskočiti« čakalno vrsto, nebi imel možnosti tega plačati? Primerjanje zdravstva s fordizmom se mi zdi neprimerno, ker gre za popolnoma drugačna proizvoda. Avtomobili niso tipičen primer dobrine javnega značaja (v bistvu po kriterijih določanja sploh niso, edino javni prevoz bi lahko to bil), kar pa zdravstvene storitve nedvomno so. Zadnje čase se pojavljajo plače zdravnikov v medijih, kar ljudje spremljajo z velikim zgražanjem. Vprašanje: Kaj torej storiti, na eni strani imamo dobrine javnega značaja, ki morajo biti zagotovljene na javni način, na drugi strani nimamo prave cene za to dobrino (storitev)? Zdravniki so v javnem zdravstvu v osnovi plačani kot uradniki, torej pavšalno in neodvisno od storitve. Iz podjetniškega vidika je to zgrešeno, finančno gledano pa razsipavanje denarja. Diskusije, ki se v zadnjem času pojavljajo, nakazujejo potrebo po »financiranju storitve« in poudarjajo, da »denar mora slediti bolniku«. Vprašanja: Se strinjate, da je za plačevanje po storitvi potrebno storitve tudi določiti? Ali mislite, da se po principu javnega zdravstva da natančno določiti storitve in njihovo »pošteno« ceno? Se ne bi s pomočjo zasebništva dalo to doseči bolj elegantno in enostavno? Popolno zasebništvo zastavlja vprašljivost kvalitete storitev, predvsem zaradi profitnih motivov in marketinških prijemov. Popolno javno zdravstvo ne daje nobenih spodbud, ker so vsi zdravniki ne glede na kvaliteto opravljenih storitev plačani enako. Torej, spet je pod vprašajem kvaliteta storitev. Teoretično, če bi imel zdravnik možnost prostovoljne izbire, koliko ur na dan bi delal v javnem sistemu in koliko ur zasebno, bi se vzpostavila konkurenca med javnim in zasebnim zdravstvom. Če bi bil v katerem sistemu premalo plačan, bi enostavno več delal v drugem. Tako bi se oblikovale, glede na ugodnosti in pogoje, neke vrste »tržne cene« tudi v okviru javnega zdravstva in plače zdravnikov teoretično nebi bile več sporne. V primeru predolgih vrst v javnem zdravstvu bi država na preprost način povečala plačilo in s tem privlačnost dela v okviru javnega zdravstva. Vprašanje: Ker je javno zdravstvo nuja, saj slabše situiran del prebivalstva nima dostopa do dobrine javnega značaja, kako potem odpraviti »nekonsenz« glede plač zdravnikov v javnem zdravstvu? Pa da ne boste razumeli napačno, ne nasprotujem javnemu zdravstvu. Ravno nasprotno, je nujno potrebno, prav tako pa tudi zasebništvo. Lep pozdrav, Študent 777
03.08.2006 09:08, Franc Mihič
Menim, da je za ohranitev javnega zdravstva pomembneje, da se problemi janega zdravstva tudi predstavijo javnosti in se ne obravnavajo samo v zaprtih krogih zdravniškega ceha. Fenomen obveščanje javnosti zaradi služenja javnosti je bil dr. Brecelj z Onkološkega inštituta, ne pa žal njegov direktor ali predsednik sveta Inštituta, kar bi pravilno in odgovorno do javnosti, za ohranitev predikata javno. Metelkova je zelo ozka javnost. Bolje je pisati v DELO, kjer se trenutno odvija v pismih bralcev zelo aktualna polemika, kaj sme, če sploh sme izvedeti javnost o težavah javnega zdravstva, npr. Kliničnega centra. Za ohranitev javnega zdravstva je to po moje zelo žalostna javna dilema, brez pravega odziva in podpore za javno. Upam, da je med zdravniki še kakšen dr. Brecelj! Upam tudi, da dr. Breclje ne bomo oklicali za nadležne brenclje in jih potolkli (!?), v imenu borbe za javno.
04.08.2006 16:25, Jože
Nobenih novih komentarjev ne vidim in nobenega odziva zagovornikov na gornja dva kritična komentarja. Ali to pomeni, da je gibanje z ekstremno levim predznakom ugasnilo že kmalu po začetku?
05.08.2006 17:05, Petra
Podpiram!
14.08.2006 07:45, igor
Zadnji čas je, da se zmanjša javno zdravstvo na mimimum. Zakaj? Zaradi tega, ker takšen sistem kot je postavljen sedaj ne pelje nikamor. Zdravniki prihajajo na delovno mesto prepozno. Vmes odhajajo na daljše kofetkanje in zapuščajo ordinacije pred iztekom delovnega časa. Medicinske sestre pa morajo zaradi njih poslušati upravičeno jezne pacienta. Organizacija je na psu! Si naprimer naročen na poseg v bolnišnici. Pa ker danes slučajno ni bilo časa, te bodo operirali jutri, ker pa se spet ni izšlo prideš na vrsto pojutrišnjem... HALO??? kaj ste nori? To je izguba denarja, sej si nekoga hranil, ga oskrboval, mu plačal bolniško, zaradi tega je bil delodajalec na izgubi in to samo zaradi slabe organizacije!!! Tega si v privatnem sektorju nihče ne privošči! Ko enkrat delaš zase se potrudiš. Stavim, da bi se čakalne vrste zmanjšale. Vse se začne in konča pri denarju. Če bi bili plačani po učinku bi bilo tudi sedaj bolje (Tudi medicinske sestre si zaslužijo spodobno plačilo, ne pa plačilo, ki je manjše javnemu uslužbencu na okencu.) Hja, sem se razpisal, ampak me moti napačen pogled na stvar. Pa da ne bo kdo mislil, da pišem kr tako v tri dni. ZELO dobro poznam delovanje medicinskih ustanov in ne nisem zasebnik! Kot zadnje pa se mi zdi ZELO sporen način zbiranja članov in podpisov! Nekako se mi ne zdi pošten način, da razpošlješ pristopne izjave po vseh javnih zavodih in jih vsi zaposljeni dobijo kot prilogo k plači! Seveda večina brez dodatne listine z obrazložitvijo kdo sploh ste! Samo podpišite in ste naši....
