V rubriki "Kratke noge" objavljamo neresnične ali zavajajoče izjave predstavnikov oblasti in drugih javnih oseb, ki se nanašajo na ureditev zdravstvenega varstva.
Obiskovalce spletne strani in podpornike načel ter ciljev Združenja za državljanski nadzor zdravstvenega varstva vabimo, da na naš elektronski ali na poštni naslov pošiljajo prispevke skupaj z dokazili o verodostojnosti poslanih prispevkov (navedba in predložitev vira, povezava na spletno stran, posnetek...).
Minister Bručan glede očitkov koncesionarjem, da v skrbi za svoj profit po nepotrebnem pišejo napotnice, da bolnikom ne opravljajo potrebnih laboratorijskih preiskav
8. avgust 2006, RGL
Minister ni predložil dokazil za svoje trditve. Ne gre le za mnenje, temveč za pričakovano in pogosto vedenje zasebnikov v skrbi za svoj večji profit, ki ni poznano le iz naše zdravstvene teorije in prakse, temveč tudi drugod po svetu. Nadzorov kakovosti dela v zdravstvu pa v Sloveniji praktično ni. Dr. Janez Remškar z Ministrstva za zdravje o nadzorih v zdravstvu (Delo, 12.8.2006): »Analiza opravljenih nadzorov v bolnišnicah je pokazala, da vsebinskih nadzorov praktično ni... Jasno je treba povedati, da so v vseh zdravstvenih zavodih in pri koncesionarjih interni strokovni nadzori neustrezni. Nadzori Zdravniške zbornice Slovenije in Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije so nezadostni in prepogosto tudi preveč »gentlemenski«...Težko se je in se bo izogibati »čerem« sorodstva, poznanstev.«
Minister Bručan o osnovnem zdravstvu
8. avgust 2006, RGL
Minister je javnost zavajal in ni govoril resnice. EU ni nikoli sprejela stališča, ki ga je navedel minister. Nasprotno, dokumenti EU govorijo o varovanju javnega interesa na področju zdravstva pred zasebnimi interesi. Zasebni interesi, posebno še, če jih motivira dobiček, namreč običajno niso enaki javnemu interesu. Svetovna zdravstvena organizacija za področje Europe ugotavlja, da je večina držav EU uspela doseči, da so z zasebnega trga, kjer bi bilo sicer možno ustvarjati dobičke na račun zdravja ljudi, umaknile večino zdravstvenih storitev, pomembnih za zdravje ljudi.
Minister Bručan o prednostih zasebništva
8. avgust 2006, RGL
Minister je zamolčal resnico. Nobene garancije ni, da bi koncesionar zadostno investiral v zdravstvo. Izkušnje kažejo, da je končna bilanca uvedbe neprofitnega izvajanja zdravstva običajno negativna. Merjenje prednosti neprofitnega in profitnega izvajanja zdravstva (ali javnega in zasebnega) so se namreč povsod po svetu izkazale v korist neprofitnega (in javnega). Zdravnik zasebnik koncesionar namreč lahko ustvarja profit tudi z napotovanjem težjih bolnikov v neprofitni javni sektor, z večanjem stroškov neprofitnemu javnemu sektorju, z manj strokovnim kadrom, ki ga zaposluje, z manj kakovostnim zdravljenjem, kar lahko vpliva na slabše zdravje ljudi in poveča stroške javnemu sektorju. Zasebniki lahko v našem sistemu zdravstva, ki je skoraj brez nadzora in ustreznih standardov kakovosti, v škodo bolnikov, javnega zdravstva oziroma z izkoriščanjem položaja v javni službi (preskrbljenost s pacienti iz javnega sektorja, javna sredstva, čas v javni službi), torej na račun slabšanja javnega zdravstva, pridobivajo dodatne zaslužke v svojih zasebnih ambulantah. Javni zavodi delujejo neprofitno, kar pomeni, da se morajo vsi presežki dohodkov nad odhodki vračati v zdravstvo in se porabijo za zdravljenje ljudi oziroma za investicije v zdravstvo.
Zavajanje ministra Bručana
12. julij 2006, Primorske novice
Minister je zamolčal resnico. Številne izjave ministra (tudi osnutek zakona z dne 15.5.2006) dokazujejo, da gre za privatizacijo tako v pomenu lastništva zdravstvenih institucij (kjer bi lastniki zdravstvenih institucij lahko pridobivali profit zase iz javnih sredstev za zdravstvo), kot tudi v pomenu uvajanje zdravnikov zasebnikov (financiranih z javnimi sredstvi za zdravstvo, ki prav tako delajo za profit). Minister Bručan na vprašanje novinarke, če predvideva lastninjenje zdravstvenih domov, t.j., da bi nekdo kupil zdravstveni dom ali ga najel in bi nato zaposlil zdravnike (Delo, 1.10.2005): »Ta možnost bo obstajala, kot tudi možnost privatnega lastništva bolnišnic.« In o tem, koliko bolnišnic je treba sprivatizirati. Minister: »Lahko vse, razen nekaterih, ki delujejo na terciarnem nivoju, lahko pa nobene.«
Minister Bručan o interesih Gibanja
12. julij 2006, Primorske novice
Minister je zavajal javnost in zamolčal bistvene razlike med svojimi interesi na področju zdravstva in načeli ter cilji Gibanja za ohranitev javnega zdravstva. Tako npr. minister pospešeno privatizira in komercializira zdravstvo, s čimer deluje predvsem v prid nekaterim svojim stanovskim kolegom in zasebnikom, ki želijo ustvariti profite iz javnih in zasebnih sredstev na račun zdravja ljudi. To pa ni skladno z javnim interesom na področju zdravstva. Kaj ministra ovira pri dokončni uresničitvi svojih interesov na področju zdravstva? Minister (Primorske novice, 12.7.2006): »Če bi bil apriori proti možnim predlogom, bi bilo že vse v zasebnih rokah. Skratka, treba je sklepati kompromise… Zato sem nekatere zadeve pač upočasnil.« Minister Bručan (Delo, 1.10.2005): »Naš interes je, da se privatne bolnišnice vzpostavijo v okviru javnega zdravstva.« In o bodočih dveh vrstah zdravljenja - za ljudi z debelimi denarnicami in za tiste s tankimi denarnicami v zasebnih glede na državne bolnišnice. Minister: »Na vsak način bi v takih bolnišnicah bilo mogoče dobiti različne vrste nadstandardnih storitev, ki jih v državnih bolnišnicah ni mogoče izvajati... V isti bolnišnici (zasebni)* bi imeli obe možnosti: standardno in nadstandardno zdravljenje.« In kaj je tudi vzrok nezadovoljstva zdravnikov v javnih zavodih? Minister: »Zdravniki so nezadovoljni, ker jim okolje ne omogoča niti zaslužka…« Načela in cilji Gibanja za ohranitev javnega zdravstva so usmerjeni v izboljšanje javnega zdravstva ter v prizadevanje za neprofitno javno zdravstvo. To je v učinkovito zdravstvo po vzoru najbolj razvitih držav EU, v katerem na račun zdravstvenih storitev, pomembnih za zdravje ljudi, ne bo možno nikomur kovati dobičkov. Minister pospešuje privatizacijo in komercializacijo zdravstva v nasprotju z usmeritvami Svetovne zdravstvene organizacije in temeljnimi načeli konference Svetovne zdravstvene organizacije, ki je potekala v Ljubljani od 17. do 20. junija 1996: «Vsaka večja reforma zdravstvenega varstva bi morala biti povezana z jasnimi cilji za dosego zdravja ljudi. Zaščita zdravja in spodbuda za zdravje morata biti najpomembnejša skrb celotne družbe. Reforme morajo zagotoviti, da mnenje in izbira državljanov odločilno vplivata na načrtovanje in delovanje zdravstvenih storitev.« Kdaj govorimo v zdravstvu o veliki korupciji? Korupcija ne pomeni le podkupljivosti, temveč je to tudi pokvarjenost oziroma naravna sprijenost. Vsakdo, ki skuša sebi koristiti na način, ki je nemoralen oziroma neetičen, je koruptiven. Korupcija je tudi delovanje preko zvez kot so npr. prijateljske in družinske zveze. Korupcija na makro nivoju je povezana s sprejemanjem strateških odločitev in zakonov. Pod pojmom velika korupcija najpogosteje razumemo zlorabo javnega interesa v zasebno korist. Strokovnjaki opozarjajo, da ima lahko korupcija razen podkupnine tudi druge motive, zaradi katerih so državni uradniki pripravljeni zlorabljati svojo funkcijo. To pa spodkopava dobro upravljanje, poštenost in socialne pravice ter s tem ovira gospodarski razvoj države.
Minister Bručan o neobstoju zasebnih zavarovalnic pri nas
12. julij 2006, Primorske novice
Trditev ministra ne drži. Zavarovalnice, ki izvajajo zdravstvena zavarovanja Adriatic, Triglav zdravstvena zavarovalnica in Vzajemna ter nekatere druge zavarovalnice so zasebne zavarovalnice.
Minister Bručan zavaja o učinkih zasebništva
12. julij 2007, Primorske novice
Trditve ministra ne držijo. Podatki pri nas in v tujini kažejo, da privatizacija in komercializacija podraži zdravstvo, poslabša javno zdravstvo, poslabša dostopnost do zdravstvenih storitev in zmanjša učinkovitost zdravstva. Prof. dr. Arnež (Delo,19.3.2005): «Kakor se je zmanjšala koncesija za preiskave z magnetno resonanco, odnašajo programe iz Kliničnega centra tudi drugi zdravniki, ki dobijo koncesijo od države in s katerimi nato zavarovalnica sklene pogodbo. Gre za zavedno ali nezavedno demontažo in slabitev Kliničnega centra.« Na kakšne načine koncesionarji tudi škodijo javnemu zdravstvu? Prof. dr. Arnež: «In kaj se dogaja? Selekcionirajo paciente. Jemljejo manj težavne s predvideno manjšo možnostjo zapletov.« Kakšne so pasti privatizacije? Prof. dr. Arnež: «Pred privatizacijo je treba povedati bolnikom, kaj jih čaka. Morda bo prinesla več denarja zdravnikom, toda kaj bo pomenila za zdravje pacientov? Če bodo v svetih bolnišnic sedeli investitorji, ki bodo skrbeli za svoj dobiček, kdo bo skrbel za vse drugo? Kdo bo zdravil najtežje bolnike? Jih bomo pustili umirati?« Minister Bručan o privilegijih koncesionarjev pri nas (Delo, 1.10.2005): »Zasebniki so si prilastili pravice, ki jih nimajo… Pri nas, kjer je sistem mešan (zdravniki javni uslužbenci in zasebniki koncesionarji)*, skrbijo zasebniki za svoje paciente do dveh, naprej pa zdravstveni dom.«
Minister Bručan zavaja o prednostih zasebništva
12. julij 2007, Primorske novice
Podatki pri nas in v tujini kažejo, da privatizacija (zasebništvo) zmanjša učinkovitost zdravstva. Denar se bo namreč v primeru privatizacije zdravstva, kot ga načrtuje in izvaja minister, namesto za zdravljenje ljudi namenjal tudi za profite zasebnikov, za visoke obratovalne stroške npr. zasebnih zavarovalnic ipd. Privatizacija (zasebništvo) podraži zdravstvo, poslabša javno zdravstvo, poslabša dostopnost do zdravstvenih storitev, kar vse vpliva na slabše zdravje ljudi. Slovenija sodi predvsem zaradi že zelo razširjene privatizacije zdravstva (velik obseg zavarovalništva, zelo omejene pravice ljudi iz javnih sredstev glede na druge države EU, razširjeno pridobitništvo – tudi v obliki koncesionarstva na nekaterih področjih, kjer je že prišlo do oslabitve javnega zdravstva, večjega obsega mešanja javnega in zasebnega, manjše dostopnosti do zdravstvenih storitev,...) v EU med države z manj učinkovitim zdravstvom. ZDA, ki so znane po visoki privatizaciji in nizki regulaciji zdravstva so edina visoko razvita država, ki je po učinkovitosti zdravstva še slabše uvrščena kot Slovenija.
Minister Bručan o spremembah košarice pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja
1. oktober 2005, Delo
Minister je zavajal javnost in zamolčal resnico. S privatizacijo in komercializacijo zdravstva, ki jo izvaja in načrtuje minister, se ob nespremenjenem obsegu sredstev za zdravstvo vedno večji del javnega denarja porablja za profit zasebnikov in za poskuse popravljanja slabosti, ki jih prinašata privatizacija in komercializacija zdravstva. Manj javnega denarja se zato namenja ohranjanju ali izboljšanju zdravja ljudi. Zato se bodo z nadaljnjo komercializacijo in privatizacijo zdravstva pravice državljanov in državljank iz javnih sredstev še naprej krčile, javno zdravstvo slabšalo, zmanjševala se bo dostopnost do zdravstvenih storitev in slabšala kakovost zdravljenja, kar vse bo slabo vplivalo na zdravje ljudi. Minister ne deluje v javnem interesu, kot je prisegel ob začetku svojega mandata. Privatizacija in komercializacija zdravstva se izvajata na račun skupnih javnih sredstev za zdravstvo in s tem na račun zmanjševanja košarice pravic državljank in državljanov ter slabšanja kakovosti javnega zdravstva. Vedno več zdravstvenih storitev je treba plačevati iz svojega žepa. To vpliva na razslojevanje ljudi. Družine, katerih član bo resneje zbolel ali se poškodoval, bodo lahko obubožale, kot se to dogaja v sicer bogatih ZDA. Minister je zamolčal, da je predlagal spremembe Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, s katerimi namerava drastično zmanjšati košarico pravic državljanov in državljank iz javnih sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja. S predlaganimi spremembami zmanjšuje socialno in zdravstveno varnost najbolj ranljivih skupin državljanov in državljank ter tistih, ki najhuje zbolijo ali se poškodujejo ter njihovih družin. Avgusta 2006 začnejo veljati spremembe pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki ukinjajo pravice otrok do estetskih ortodonskih popravkov enega ali dveh zob, ki rasteta nepravilno. Realizacija nedavnih predlogov uredb ministra o dodatkih zdravnikom za povečan obseg dela in večjem plačilu za dežurstva zdravnikov in zdravstvenega osebja naj bi po nekaterih ocenah pomenila obremenitev skupnih javnih sredstev za zdravstvo za okoli 5 mrd SIT, kar bo dodatno povečalo pritisk na zmanjšanje pravic državljanov in državljank iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Predlog vlade o javno zasebnem-partnerstvu (27.7.2006) in osnutek zakona z dne 15.5.2006 ne vsebujeta določb, s katerimi bi se ustrezno zavaroval javni interes na področju zdravstva in vzpodbujata zaslužkarstvo iz javnih in zasebnih sredstev za zdravstvo na račun zdravja ljudi. Da minister pripravlja še nadaljnja zmanjševanja pravic državljanov in državljank iz obveznega zavarovanja, izdajajo tudi naslednje njegove besede (Delo, 1.10.2005): «Zobozdravstvo bo treba kmalu izločiti iz sistema.« In kako naj bi pacienti prišli do dragega zdravljenja? Minister: «Za nekatere bolezni, kot je rak, bi se lahko tudi zavarovali. Če bi se zavarovali vsi, ne bi šlo za velik znesek.« In kako namerava minister pridobiti 10 do 12,5 mrd SIT dodatnega denarja za izvedbo svojih načrtov v zdravstvu? Minister: «(Denar)* bi morali pridobiti z dodatnimi zavarovanji ali dvigom prispevne stopnje, za kar pa nisem optimist. V sedanjem mandatu se ne bo zvišala. Zato bo potreben večji delež dodatnih zavarovanj za nadstandard.«