Sporočilo predsedniku vlade z javne tribune v Kamniku

»Smo proti privatizaciji in komercializaciji zdravstva ter nadomeščanju zdravstvenih domov in bolnišnic z zasebniki!«


Javna tribuna, ki jo je 27.marca organiziralo Gibanje za ohranitev javnega zdravstva pod naslovom »USTAVIMO PRIVATIZACIJO ZDRAVSTVENIH DOMOV IN BOLNIŠNIC! Bo interes posameznikov po večjih dobičkih prevagal zdravstvene interese ljudi?« je pritegnila mnogo ljudi iz Kamnika in okolice.

V nabito polni sejni sobi občinske stavbe v Kamniku so občani in občanke razpravljali s predstavniki gibanja dr. Spomenko Hribar, mag. Julijano Bizjak-Mlakar, Nevenko Lekše in dr. Andrejo Černak-Meglič o posledicah privatizacije in komercializacije zdravstva, o razgradnji zdravstvenih domov in bolnišnic, o procesu njihovega nadomeščanja z zasebniki-koncesionarji, pa tudi o predlogu zakona o koncesijah. V razpravo so se vključili tudi župan Kamnika Anton Smolnikar, direktor zdravstvenega doma v Kamniku dr. Vladimir Breznik, Vinko Gobec, dr. Aleksander Doplihar, Marjana Brlec, Daniel Kovačič, Stanka Baloh, Ksenija Šelih Martinec, Darinka Klemenc in drugi.

Razpravljavci so opozorili, da predlog zakona o koncesijah nedopustno posega v pristojnosti lokalnih skupnosti, krši Ustavo RS in druge zakone ter omogoča poceni razprodajo zdravstvenih domov in bolnišnic. Poudarili so, da praksa in teorija kažeta na slabosti razgrajevanja zdravstvenih domov in bolnišnic z odvzemi programov, finančnih sredstev in kadrov, ki se jih večinoma brez javnih razpisov podarja cehovskih kolegom ministra za zdravje. Opozorili so na posledice teh procesov, ki potekajo od leta 1992, in se kažejo v vse slabši kakovosti zdravstva, slabši dostopnosti do zdravstvenih storitev, slabši učinkovitosti zdravstva in slabo vplivajo na zdravje ljudi. Drugačna mnenja dveh koncesionark in svetnika SDS iz Kamnika ostalih prisotnih niso prepričala.

Udeleženci tribune so se strinjali, da obstajajo koncesionarji, ki so vestni in delajo predvsem v dobro bolnikov, vendar pa vrsta primerov kaže na zlorabe nekaterih koncesionarjev. Tako nekateri koncesionarji ne opravljajo dežurstev in manj plačanih storitev, čeprav jih bolniki potrebujejo, ne opravljajo storitev, ki zmanjšujejo njihov prihodek, ustvarjajo umetne čakalne vrste, da bi si pridobili večji prihodek v zasebnih ambulantah, zaprejo ambulante ob praznikih, dopustih, ko zbolijo in ob vikendih, paciente pa usmerijo v javni zavod. Zaradi varčevanja na bolnikih in na strokovni izobrazbi zdravstvenega osebja se pri nekaterih koncesionarjih manjša kakovost storitev. Bolnikov se ne pošilja pravočasno na laboratorijske preiskave, ker te pomenijo koncesionarju strošek, zaradi česar pa lahko bolniki utrpijo škodo na zdravju.

Udeleženci javne tribune so poudarili, da so koncesije lahko dobrodošle kot redka dopolnitev dejavnosti javnih zavodov, če se jih podeljuje pregledno z javnimi razpisi in le tedaj, ko je koncesija v javnem interesu. To pa je, kadar koncesija povečuje dostopnost (npr. v oddaljenih krajih) ob večji ali enaki kakovosti, kot bi te storitve lahko opravljal javni zavod.

Prisotni so se strinjali, da za ljudi pomembne zdravstvene storitve ne smejo biti predmet pridobivanja dobičkov, javno zdravstvo pa, da mora biti dostopno vsem ne glede na dohodek posameznika in ljudem na razpolago vsako uro dneva.

Razpravljavci so poudarili pomen osnovnega zdravstva in preventive za zdravje ljudi. Ker pa privatizacija finančno in kadrovsko slabi javne zavode ter jim jemlje zdravstvene programe, ti ponekod ne zmorejo več opravljati vseh nalog, ki jih predvideva zakon. Poudarili so prednosti javnih zavodov kot so timsko delo, dostopnost vseh storitev na enem mestu, nepridobitnost javnega zavoda, ki sprejme bolnika tudi tedaj, če zavod storitve ne dobi plačane.

Zaradi finančne slabitve, ki jo povzroča razgrajevanje zdravstvenih domov in bolnišnic, zavodom zmanjkuje denarja tudi za vlaganje v razvoj. Opozorili so še na druge slabosti privatizacije in komercializacije zdravstva, ki jih občutijo ljudje kot so zmanjševanje pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, visoke premije dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in visoka doplačila, ki jih morajo ljudje plačevati, kadar zbolijo ali se poškodujejo. To zmanjšuje dostopnost ljudi do zdravstvenih storitev. Udeleženci tribune so kot nesprejemljivo označili korupcijo v obliki preskakovanja čakalnih vrst v javnem zdravstvu, na katero pa Ministrstvo za zdravje ne reagira.

Prisotni so spomnili tudi na obstoječe slabosti v javnih zavodih kot so slabo upravljanje, plačna uravnilovka ipd., ki bi jih moralo Ministrstvo za zdravje odpravljati, vendar se Ministrstvo teh problemov ne loteva. Spomenka Hribar je poudarila, da predstavlja grožnjo družbi razgrajevanje vezivnega družbenega tkiva in nezaupanje, ki ga neurejene razmere v zdravstvu vnašajo med zdravnike in paciente. Presodila je, da vnaša minister za zdravje z načinom podeljevanja koncesij spore tudi med zdravnike.

Ob splošnem odobravanju udeležencev javne tribune je bil sprejet predlog, da se z razpravo na javni tribuni seznani predsednika vlade in se mu sporoči, da smo udeleženci javne tribune proti privatizaciji in komercializaciji zdravstva ter nadomeščanju zdravstvenih domov in bolnišnic z zasebniki.


29. marec 2007|Uredništvo|Sporočila za javnost

Se strinjate? Se ne strinjate? Bi radi kaj dodali?

Želite o zgoraj napisanem obvestiti svoje prijatelje ali znance? Uporabite gumbe za širjenje vsebin po socialnih omrežjih (gumbi so na levi strani nad in pod menijem)!

Vsako vaše mnenje je dobrodošlo - napišite ga!

Zadnje objave


Peticija za ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja
29.9.2019, V Združenju ZaNas si že vrsto priizadevamo prepričati politiko za preoblikovanje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ki bo temeljilo na večji PRAVIČNOSTI, vzajemnosti in solidarnosti. Ne...

Voščilo
24.12.2014, Prijetne praznike, sreče, zdravja, zadovoljstva in uspehov v prihajajočem letu 2015 voščimo vsem članicam in članom ter somišljenikom na skupni poti pri varovanju človekovih pravic in vrednot...

Prošnja za donacijo dela dohodnine
14.12.2014, Vsak državljan RS lahko do 0,5 % svoje dohodnine nameni za podporo nepridobitnim dobrodelnim organizacijam. Če tega ne stori, se njegova dohodnina vrne v Proračun RS. Naprošamo vas, da svojo...

STOP Vzajemni: jaz zate, Vzajemna zase
15.6.2014, 24, 3 milijonov evrov našega denarja, denarja zavarovancev, ki vsak mesec plačujemo Vzajemni, danes leži v zakladnici Vzajemne. Milijone, ki so se nabrali z našim denarjem, želi uprava Vzajemne...

Podprimo peticijo za ohranitev javnega zdravstvenega sistema
26.3.2014, Koalicija za ohranitev javnega zdravstvenega sistema je prostovoljna zveza družbenih skupin, ki se zavedajo, da je naše zdravje dragoceno in da morajo o skrbi za zdravje kot vrednoti, ki je...

Več agencijskih novic


<