Vse več delavcev odjavljenih iz zdravstvenega zavarovanja

V Združenju za državljanski nadzor zdravstvenega varstva ZaNas opozarjajo, da sta z neupravičenim odjavljanjem oseb iz zavarovanja pri posameznih delodajalcih kršena zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju ter kazenski zakonik. Ob tem pa trdijo, da za ukrepanje v teh primerih ni potrebna sprememba zakonodaje, le dosledno je treba uresničevati že veljavno.


Lekšetova: ZZZS lahko ukrepa zoper delodajalce

Tako Nevenka Lekše zavrača trditve, da ZZZS ne bi imel potrebnih, ustreznih in učinkovitih pooblastil za ukrepanje zoper delodajalce ter druge zavezance za prijavljanje in odjavljanje oseb v obvezno zdravstveno zavarovanje.

Kot je opozorila na današnji novinarski konferenci, zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju ter pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja vsebujejo vrsto opredelitev, ki nalagajo ZZZS in ga pooblaščajo, da ukrepa zoper tiste, ki bi kršili načela in predpise obveznega zdravstvenega zavarovanja.

Ena od osrednjih nalog ZZZS v zvezi z izvajanjem zavarovanja je evidentiranje, preverjanje in urejanje statusa zavarovanja posameznikov glede na njihovo aktivnost, dejavnosti ali druge okoliščine, ki jih določa zakon, opozarja Lekšetova.


Pravica zahtevati povrnitev škode

Ob tem poudarja, da ima ZZZS po zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju pravico zahtevati povrnitev škode od delodajalca, če je ta nastala, ker delodajalec ni posredoval podatkov o dejstvih, od katerih je odvisna pravica iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Neupravičena odjava iz zavarovanja pomeni enostransko omejevanje pravic, kar je v nasprotju z zakonom in lahko osebi povzroči škodo, je poudarila. Za takšne kršitve pa je, kot trdi Lekšetova, tudi zagrožena denarna oziroma zaporna kazen.

Sicer pa Lekšetova opozarja, da za preverjanje izvajanja zakonskih določil o obveznem zdravstvenem zavarovanju ni zadolžen le ZZZS, pač pa mora nad pojavom nezakonitega ravnanja in izmikanja solidarnostnim obveznostim bdeti tudi vlada oziroma njeni posamezni organi. Zato bodo vladi, ministru za zdravje Tomažu Gantarju, ministru za delo, družino in socialne zadeve Andreju Vizjaku ter ZZZS poslali pismo Martina Totha, v katerem opozarja na to problematiko.


ZZZS: Od delodajalcev zahtevamo dokazilo o prenehanju delovnega razmerja

V ZZZS poudarjajo, da od junija lani od delodajalcev zahtevajo dokazilo o prenehanju delovnega razmerja, če delavca odjavijo iz obveznega zdravstvenega zavarovanja več kot osem dni po prenehanju zavarovanja. Od marca pa bodo od delodajalcev takšna dokazila zahtevali ob vsaki odjavi iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, razen izjemoma.

V Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) ob tem poudarjajo pomen tega, da zavarovane osebe same skrbijo in nadzirajo urejenost svojega obveznega in tudi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja ter tudi ustrezno ukrepajo.

Prav zaradi tega ZZZS omogoča zavarovanim osebam, da tudi sami kadarkoli preverijo urejenost svojega obveznega in dopolnilnega zavarovanja, in sicer s pomočjo mobilnega telefona (s SMS-sporočilom) ali na spletu, kjer omogočajo bodisi anonimno preverjanje ali pa preverjanje z digitalnim potrdilom, na podlagi katerega lahko oseba preveri tudi dan prenehanja zavarovanja. Dnevno spletno rešitev anonimnega preverjanja zavarovanja uporablja povprečno 500 oseb, SMS storitev pa 250 oseb, so navedli v ZZZS.

Sicer pa si ZZZS posebej prizadeva, da bi bilo število oseb brez urejenega obveznega zdravstvenega zavarovanja v Sloveniji čim manjše. Tako stalno pozivajo nezavarovane osebe k ureditvi zavarovanja, zadnje leto se pozivi pošiljajo redno mesečno in samodejno. Pisni poziv prejmejo vsi slovenski državljani s stalnim prebivališčem v Sloveniji, ki nimajo urejenega zavarovanja več kot 60 dni. Predvidoma marca letos pa bo ZZZS pričel še z intenzivnejšim pošiljanjem pisnih pozivov, tako da jih bo pošiljal vsem, ki nimajo urejenega obveznega zdravstvenega zavarovanja več kot 20 dni.