Ustavite ministra!
Zakon o zasebnem izvajanju zdravstvene dejavnosti – ali na kratko: zakon o koncesijah - je pričel krožiti v javnosti; njegova osupljiva naravnanost v uničevanje javnih zdravstvenih zavodov mi daje opravičilo, da pišem o njem, še preden ga je Ministrstvo za zdravje uradno predstavilo: morda bodo dovolj glasni protesti prepričali vlado, da zakon umakne.
Išče se adrenalin
Pravzaprav niti najbližjim sodelavcem ni jasno, ali je bistroumna domislica o tem, da je treba kaznovati tiste, ki se ukvarjajo z adrenalinskimi športi, zrastla na ministrovem zelniku ali mu jo je kdo prišepnil, vsekakor pa je minister poklical gospo Francko, ki mu svetuje na področju zavarovalništva, in ji naročil, naj pripravi primeren pravilnik, ki bo podrobneje urejal tisto, kar je v zakonu napisano zelo okvirno.
Coby Howard, Slovenija
V deželah, kjer ne obstaja obvezno zdravstveno zavarovanje ali kjer država tega področja ne ureja s proračunskimi sredstvi, imajo ljudje brez zavarovanja probleme, kadar zbolijo. Država jim običajno zagotovi brezplačno pomoč samo v primeru, kadar je njihovo življenje neposredno ogroženo, od tu naprej pa so prepuščeni sami sebi.
Učinki komercializacije zdravstva
Vrednost zdravstvenega sistema se meri po njegovi sposobnosti ohraniti ali ponovno vzpostaviti zdravje ljudi. Izboljšanje zdravja prebivalcev je namreč končni cilj zdravstvenega sistema.
Bogati bodo imeli boljše zdravstveno varstvo
Ena od prvih stvari, po katerih lahko v tuji državi oceniš njen zdravstveni sistem, so zobje njenih državljanov. Ne mislim na zlate zobe, ki so se leta nazaj svetili v ustih naših staršev in starih staršev, ali jeklene zobe premožnejših prebivalcev nekdanje sovjetske države – le ti so bolj pričali o njihovi kupni moči in nekaj malega tudi o njihovem smislu za modo - država namreč skoraj nikjer ne poskrbi za kaj več kot za cenen nadomestek - mislim na vrzeli v zobovju, ki...
Postfordizem na Kliničnem centru
Vladna politika je radikalna, njena propaganda preprosta in surova. Visokošolski učitelj in vladni koordinator za zdravstveno reformo gospod Mićo Mrkaić je osnovne poteze te politike zgostil v antologijski izjavi: “Pogajanja s sindikati so relikt preteklosti, ki ga je treba opustiti” (dnevnik na javni televiziji, 10. oktobra).
Zakaj javno in ne zasebno
Cene v zasebnem sektorju so vsaj za deset odstotkov višje kot v javnem, saj zasebniki ne čutijo nad seboj pritiska, da morajo varčevati, saj računajo na to, da bodo njihovo ponudbo pokrile zavarovalnice, le te pa morajo zato zviševati premije.
