Bogati bodo imeli boljše zdravstveno varstvo

Ena od prvih stvari, po katerih lahko v tuji državi oceniš njen zdravstveni sistem, so zobje njenih državljanov. Ne mislim na zlate zobe, ki so se leta nazaj svetili v ustih naših staršev in starih staršev, ali jeklene zobe premožnejših prebivalcev nekdanje sovjetske države – le ti so bolj pričali o njihovi kupni moči in nekaj malega tudi o njihovem smislu za modo - država namreč skoraj nikjer ne poskrbi za kaj več kot za cenen nadomestek - mislim na vrzeli v zobovju, ki počrnijo nasmešek sopotnika, s katerim se gneteš v avtobusu, ali blagajničarke v veleblagovnici, ki ti pomaga zlagati živila v plastično vrečko.


Če je do izgube zoba prišlo pred kratkim, se nesrečnež izogiba stikom in pri pogovoru zakriva usta; kadar tega ne počne več, je to znak, da se je vdal v usodo; pri opazovalcu vzbuja vtis skrajne zanemarjenosti ali bede, saj je drugače težko razumeti, zakaj ne poskrbi za svoj izgled. Zaradi odpora, ki jih sprožajo škrbasta usta, so postala neizogibni atribut vseh čarovnic in drugih pošasti, s katerimi skušajo njihovi ustvarjalci strašiti gledalce; celo vesoljska bitja, ki skoraj v ničemer več ne spominjajo na človeka, imajo odprtino za prehranjevanje z nekakšnimi čekani: bolj kot so razmaknjeni in večja kot je črnina, ki zeva med njimi, večja hudobija se gledalcu obeta z njihove strani. Pri pogledu na brezzoba usta se mi zdi, da počnem nekaj nedostojnega ali prepovedanega: kakor da bi zijal v odprto rano ali v razgaljen intimni del telesa.

Slovenci vse tja do začetka starosti nimajo vrzeli v sprednji vrsti osmih zob, torej med prvimi štirimi na vsako stran od sredinske črte. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja so milostno dovolila, da gre nadomestilo manjkajočih sprednjih zob na javne stroške. Zato se lahko smehljamo, ne da bi strašili otroke - ampak samo pri pogledu od spredaj; zobje, ki so blizu ustnim kotičkom, so za zavarovalnico nepomembni: samo če manjkajo vsaj trije stranski zobje v neprekinjeni vrsti, je to po njenem mnenju dovolj velika ovira za žvečenje, da vam plača mostiček, estetika pa itak ni zdravstveni problem. Le redki imajo srečo, da pri odpiranju ust, kaj šele pri smejanju, kažejo samo sprednjih osem zob in tako lahko tujec prepozna meje radodarnosti obveznega zavarovanja v naši državi po manjkajočih peticah v zgornji vrsti. Pravzaprav je osupljivo, kako veliko moških in žensk srednjih let, pa tudi mlajših, se sprijazni s tem, da jim manjka ena ali obe petici; morda je to zato, ker se nikoli ne pogledajo od strani in ne uvidijo neprijetne resnice, da jih pri smejanju ta pomanjkljivost postara za deset let ali pa jim vsaj vtisne pečat zanemarjenosti.

Ne bom razpredal o tem, zakaj se za popravilo ne odločijo tudi nekatere skrbno negovane ženske v dragih avtomobilih; ampak zanesljivo je na socialni lestvici neka meja, pod katero si ljudje popravila ne morejo več plačati iz lastnega žepa ali pa jim vsaj predstavlja tiste vrste stroška, ki ga zaradi drugih bolj nujnih izdatkov nenehno odlagajo.

Če vas pot zanese v bratske države na naši vzhodni meji, postanete bolj zadovoljni z lastno državo; prazno vrečo njihovih zdravstvenih zavarovanj prepoznate po tem, da so se vrzeli med zobmi preselile na sredino obraza. Saj ne, da bi bil ta pojav množičen: izguba sekalca je estetsko tako nesprejemljiva, da se tudi revni ljudje odločijo za popravilo; eden med njimi mi je povedal, da že drugo leto odplačuje dolg zaradi popravila sprednjih zob, večino zadnjih pa si je dal izpuliti, ker je bilo to cenejše kot zdravljenje.

Zato je že samo dejstvo, da sploh srečate ljudi brez sprednjih zob, zastrašujoče; govori še o mnogo večjih zdravstvenih problemih te dežele, ki jih na ulici ne vidite: o državljanih prvega in drugega reda, o zanemarjenih in slabo opremljenih javnih ustanovah in razkošnih zasebnih ordinacijah, o stiskah revnih ljudi, ko potrebujejo drago zdravilo, ki ga je treba plačati iz žepa, ali ki ostajajo dolga leta slepi, ker javni sistem opravi mnogo premalo operacij sive mrene. Da ne omenim tako eksotičnih uslug, kot je zdravljenje neplodnosti, ki je tako omejeno, da do njega lahko pridejo brezplačno le ženske iz privilegiranih slojev, ki bi si ga edine med vsemi lahko plačale tudi same, druge pa ga zaradi deset in več let dolge čakalne dobe nikoli ne dočakajo.

Prosluli direktor celjske bolnišnice dr. Samo Fakin, ki je z dvojnim zaračunavanjem eritropoetina ukradel slovenskim zavarovancem več deset milijonov tolarjev v prid svoje bolnišnice, je očitno pravi človek za zdravstvene reforme v novem ministrstvu dr. Jožeta Damijana. Na sestanku z direktorji slovenskih bolnišnic je dejal, da pravičnost v zdravstvu pomeni le osnovne pravice za vse, “če pa kdo zasluži več, si bo tudi v zdravstvu lahko več privoščil”. Cilj reform naj bi bil prilagajanje obveznega zdravstva evropskim razmeram, kar pomeni manjšanje pravic. “Ven bomo zmetali poškodbe, bolniške, zobozdravstvo.» To je bilo le nekaj primerov, verjetno nameravajo «zmetati ven» še kaj drugega. Ne vem sicer čisto natančno, v čigavem imenu nastopa v prvi osebi množine – v imenu svojega ministra ali kar vse vlade, ampak prepričan sem, da jim «mi», pri čemer mislim na državljane, ne bomo dovolili, da bi uresničili svoje naklepe.

Grobijanu Fakinu ne zamerim, da nima pojma, kaj je evropski pogled na pravičnost v zdravstvu, zamerim mu kot državljanu države z dolgo tradicijo solidarnosti v zdravstvu, kako se s prostaško in oblastniško prostodušnostjo skoraj hvali, kako bodo «oni» zmanjšali obstoječe zdravstvene pravice in kako je za njega povsem samoumevno, da si bodo bogati lahko privoščili več kot revni. Saj ne, da bi bil toliko naiven, da ne bi vedel, da si bogati lahko privoščijo več. Ampak naloga socialno pravične države je, da vsaj pri tako usodnih stvareh, kot sta šolstvo in zdravstvo, ne poskrbi samo, da imajo vsi enake možnosti, da dosežejo želeno izobrazbo ali zdravje, temveč da tistim, ki živijo v pomanjkanju, celo bolj pomaga pri doseganju teh ciljev. Vsaj za ta dva namena ne sme biti sporno, da mora država jemati bogatim, da bi dajala siromakom. Fakin služi oblasti, ki se je odločila početi obratno: bogate bo razbremenila dajatev, zato da si bodo lahko privoščili še več. Najbrž bodo zevajoče vrzeli, ki se bodo tudi pri nas preselile na sprednjo stran obraza, če se uresniči Fakinova napoved, le droben problem med mnogimi, s katerimi nas bodo obdarovale prihajajoče reforme.

Pa vendar si ne znam predstavljati, kako bodo brezzobi delavci kaj bolj prispevali k dvigu produktivnosti. Morda pa sploh ne bodo dobili dela. Njihov izgled bi namreč neugodno vplival na druge zaposlene in na poslovne partnerje.


16. junij 2006|dr. Dušan Keber|Kolumne

Se strinjate? Se ne strinjate? Bi radi kaj dodali?

Želite o zgoraj napisanem obvestiti svoje prijatelje ali znance? Uporabite gumbe za širjenje vsebin po socialnih omrežjih (gumbi so na levi strani nad in pod menijem)!

Vsako vaše mnenje je dobrodošlo - napišite ga!

Povezane vsebine


Ustavite ministra!
20.8.2006, Zakon o zasebnem izvajanju zdravstvene dejavnosti – ali na kratko: zakon o koncesijah - je pričel krožiti v javnosti; njegova osupljiva naravnanost v uničevanje javnih zdravstvenih zavodov mi...

Peticija za ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja
29.9.2019, V Združenju ZaNas si že vrsto priizadevamo prepričati politiko za preoblikovanje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ki bo temeljilo na večji PRAVIČNOSTI, vzajemnosti in solidarnosti. Ne...

Voščilo
24.12.2014, Prijetne praznike, sreče, zdravja, zadovoljstva in uspehov v prihajajočem letu 2015 voščimo vsem članicam in članom ter somišljenikom na skupni poti pri varovanju človekovih pravic in vrednot...

Prošnja za donacijo dela dohodnine
14.12.2014, Vsak državljan RS lahko do 0,5 % svoje dohodnine nameni za podporo nepridobitnim dobrodelnim organizacijam. Če tega ne stori, se njegova dohodnina vrne v Proračun RS. Naprošamo vas, da svojo...

STOP Vzajemni: jaz zate, Vzajemna zase
15.6.2014, 24, 3 milijonov evrov našega denarja, denarja zavarovancev, ki vsak mesec plačujemo Vzajemni, danes leži v zakladnici Vzajemne. Milijone, ki so se nabrali z našim denarjem, želi uprava Vzajemne...

Več agencijskih novic


<