Tiskovna konferenca Gibanja ob javni razgrnitvi dokumenta Ministrstva za zdravje

Po dveh letih in pol nam je Ministrstvo za zdravje namesto Plana zdravstvenega varstva ponudilo dokument Strateški cilji in ukrepi za Plan zdravstvenega varstva (»dokument«). Ko smo dokument prebrali, smo žal ugotovili, da so se ga lotili neresno, površno in nestrokovno. Tako slabo pripravljenega dokumenta še nismo imeli v obravnavi. Zato ne preseneča, da se pod dokument ni bil pripravljen podpisati nihče od njegovih ustvarjalcev.

Za tako dolgoročen dokument, ki se v svojih posledicah nanaša na vsakega državljana in kjer bi si morala vlada prizadevati za čim širši konsenz strokovne in ostale javnosti, je rok tri tedne (ob upoštevanju praznikov) za javno razpravo, nedopustno in nedemokratično početje. Javna razprava ob prejšnjem takem dokumentu je potekala nekaj let. Prav tako se za mnenja državljanov in državljank ne zmeni predsednik vlade Janez Janša, ki se na pismo Gibanja, čeprav to vključuje že več kot 73.000 članov, doslej še ni odzval.

Dokument je napisan na pičlih 28 straneh (če odštejemo tabelarični del, kjer se ponavlja pisni del). Podobni dokumenti v drugih državah obsegajo več sto strani. Bolj pomembna kot kopica slovničnih napak je nedosledno uporabljanje strokovne terminologije in odsotnost strokovnih definicij, kar omogoča, da se še naprej vzdržuje nejasnosti med javnim in zasebnim, profitnim in neprofitnim, privatizacijo in komercializacijo, javnimi in zasebnimi dobrinami itd.

V dokumentu manjkajo bistveni elementi, brez katerih si oblikovanja strategij, ciljev in planov ne moremo predstavljati.

Dokument ne vsebuje analize sedanjega stanja v zdravstvu in mednarodne primerjalne analize. Brez analiz ni možno postavljati strateških ciljev in ukrepov. Brez analiz ni možno utemeljiti in spreminjati zdravstva. Ni postavljene mreže izvajalcev zdravstvenih storitev, kar bi bila lahko šele osnova za postavljanje kadrovskih in drugih planov.

Dokument ne vsebuje dokazov, referenc in objektivnega argumentiranja predlaganih sprememb. Cilji so megleni, ni postavljenih kriterijev, zato dosežkov ni mogoče meriti, ni jih možno spremljati in preverjati. Zaradi odsotnosti analiz, primerjav in podatkov je onemogočeno kakovostno dajanje pripomb.

Pogrešamo zdravstvene cilje, čeprav bi morali biti prav ti razlog obstoja in vzrokov sprememb zdravstvenega sistema. Zdravje posameznika ne more biti le njegova odgovornost, kot to navajajo pripravljalci dokumenta (str. 3). Podatki kažejo, da je večino neenakosti v zdravju socialno ekonomsko pogojenih. Množica faktorjev, neodvisnih od volje posameznika, vpliva na zdravje ljudi. Država ima v rokah večino vzvodov za izboljšanje ali poslabšanje zdravja ljudi. Zdravje prebivalstva je javni interes in zato v veliki meri odgovornost ministrstev in vlade.

Dokument je sam s seboj v neskladju. V uvodu povzema dokumente EU in WHO, ki poudarjajo pomen zagotavljanja solidarnosti in odpravljanja neenakosti v zdravstvu. (Dokument “The future of WHO Regional Office for Europe” iz leta 2006 napoveduje, da bo eden od glavnih nevarnosti za zdravje prebivalcev EU do leta 2020 naraščajoča neenakost v zdravju med različnimi skupinami prebivalstva in poudarja, da se je proti temu potrebno boriti z učinkovitimi ukrepi.)

Med glavnimi cilji ministrstva ni navedeno, da se bomo tudi v Sloveniji trudili za odpravljanje neenakosti v dostopnosti do zdravstvenega varstva. S predlaganimi ukrepi pa ministrstvo te neenakosti celo povečuje.

V dokumentu je povsem prezrto področje primarnega zdravstvenega varstva, čeprav je prav to področje praktično v vseh dokumentih WHO izpostavljeno kot bistveno za doseganje boljšega zdravja prebivalstva. Edini strategiji, ki sta v dokumentu jasno razvidni, sta nadaljnja privatizacija in komercializacija zdravstvenega varstva od sistema financiranja (vzpodbujanje zasebnih zavarovanj), izvajanja (nadaljevanje s podeljevanjem koncesij), lastništva objektov in opreme do upravljanja. Pri tem tudi ta dokument privatizacijo uvaja kot samoumevno pozitivno spremembo, ne da bi to s čemerkoli poskušal argumentirati. Gibanje je že večkrat opozorilo na prevladujoče slabe rezultate privatizacije in komercializacije zdravstva v drugih državah in na negativno stališče WHO do teh procesov.

Slovenija je po deležu prostovoljnih zdravstvenih zavarovanj v BDP v svetovnem vrhu. Ker manj premožni za zdravstvo plačujejo bistveno večji delež svojega dohodka od bogatih, je naše zdravstvo med najmanj pravično financiranimi zdravstvenimi sistemi razvitih držav. Usmeritev ministrstva v povečanje obremenitev ljudi z zasebnimi sredstvi prostovoljnih zdravstvenih zavarovanj je zagotovo zgrešena smer. Novi javni izdatki ob nespremenjenih deležih javnih izdatkov v BDP vodi v zmanjševanje pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja.

To pomeni, da dokument napoveduje povečanje neenakosti v sistemu zdravstvenega varstva, zmanjšano dostopnost in posledično slabše zdravje ljudi. Ker dokument ne izpolnjuje temeljnih kriterijev tovrstnih dokumentov, ga je po našem mnenju potrebno zavrniti in zahtevati, da se pripravi nov dokument. Gibanje ima v svoji sredi mnogo strokovnjakov, ki bi bili pripravljeni pomagati pri oblikovanju novega dokumenta, če bi se bilo Ministrstvo za zdravje pripravljeno lotiti novega dokumenta na strokovnih temeljih.